Omenjeno je bilo že v uvodu. Pretvorba napetosti med prvim in drugim navitjem ni idealna. Prvič, magnetni tok, ki ga ustvari primarno navitje, ne prehaja enakomerno skozi primarno navitje, kar daje transformatorju reaktanco uhajanja. Zgodnji načrtovalci transformatorjev so imeli reaktanco uhajanja transformatorja za pomanjkljivost. Zmanjšati ga je treba na minimum, da bi zadovoljili običajne gospodarske omejitve. S širitvijo in naraščajočo kompleksnostjo elektrarn in prenosnih sistemov se reaktanca uhajanja ali impedanca v praktičnem smislu postopoma uporablja kot uporaben parameter za omejevanje tokov napake, ker imajo tudi navitja transformatorja upor. Impedanca transformatorja je na splošno izražena kot odstotek padca napetosti pri polni obremenitveni tok, kar je običajen način za oblikovalce transformatorjev za predstavitev impedance.
